So zgolj nekatari izrazi, ki se dandanes v Sloveniji uporabljajo v okviru našega poklica. Še vedno pa se poraja veliko vprašanj o tem kaj sploh počnemo, kaj znamo in zakaj bi nas potrebovali. Glavno vprašanje ponavadi temelji na tem, ali naj dela interier oblikovalec interierja ali arhitekt.

Bistvo se ne skriva zgolj v ločevanju ampak tudi sožitju. Poklic notranjega oblikovalca izhaja iz veje arhitekture. V antični dobi, pa vse do 19. stoletja je bil poklic arhitekta celosten – od idejne plati pa vse do izvedbe vseh detajlov. Tako je imel arhitekt odgovornost in nadzor nad celotnim potekom idejne zasnove in izvedbe. Do 19. stoletja je bil, odvisno od obdobja, vezan na vojaške inžinirje, obrtnike, renesančne umetnike itd. V 19. stoletju se je zaradi industrializacije in tehnoloških sprememb pojavil kot akademska smer, specializacija na različnih nivojih (šole arhitekture in akademije).

Dandanes se arhitekt ukvarja predvsem z zasnovo gradbenega dela visokogradenj in idejne zasnove nizkogradenj v sožitju s speciliziranimi inžinirji. Celoten spekter arhitekture je zaradi vse večjega obsega del in tehnološkega razvoja postal enostavno preveč kompleksen za znanje zgolj enega človeka. Tako kot imamo specializirane zdravnike, imamo tudi specializirane smeri v arhitekturi. Le – teh je kot omenjeno več kot zgoraj navedeno, sami pa se bomo osredotočili na notranje oblikovalce.

Slovenija je zaradi svoje majhnosti trga nekoliko specifična. Smer notranjega oblikavnja smo spoznali dokaj pozno. Zavedanje o pomembnosti bivansjke kulture pa je zmagalo in smo tudi pri nas pred nekaj leti prejeli uradno izobraževalno ustanovo s smerjo notranjega oblikovanja. oz projektiranja. V nekaterih državah še dan danes temu ni tako. Še pred pridobitvijo izobraževalnih ustanov, pa se je pri nas veliko arhitektov izboraževalo ločeno, v smeri notranjega oblikovanja, v tujini. Posledično danes delujejo specializirano kot projektanti interierja in arhitekti. Nekateri v ločenih birojih, studijih, drugi kot del večjega biroja, studija z oddelkom za oblikovanje oz. projektiranje interierja. Veliko arhitekturnih studijev je primoranih delovati na več področjih, sicer zaradi majhnosti trga enostavno ne preživijo.

Oblikovanje interierja je večplasten poklic, namenjen izboljšanju bivanjske kulture, tako v javnih kot zasebnih prostorih. Je ločen in se razlikuje od vloge notranjega dekoraterja, ki je značilen za ZDA.

Oblikovanje interierja vsebuje konceptualni del oz. idejni del, ki se nato prelevi v prostorsko načrtovanje in usklajevanje ter organizacijo vseh udeleženih v projekt (arhitekov, gradbenih inžinirjev, obrtnikov, trgovcev in naročnikov).

Bistvo dobrega oblikovalca interierja je v njegovi prilagodljivosti in sposobnosti združevanja arhitekture, potreb uporabnika, ergonomskih zahtev in znanj ter estetike.

Lahko deluje samostojno, v timu arhitekturnega biroja ali salona notranje opreme, ki poleg trgovinskega dela ponuja tudi celostno storitev oblikovanja interierja.

V zadnjem omenjenem spektru se nahajamo tudi sami. Vendar je tukaj potrebno biti previden, saj žal prihaja tudi do izkoriščanja in mešanja poklicev. Vsi ponudniki notranje opreme namreč ne zaposljujejo izobraženega kadra v smislu notranjega oblikovanja in arhitekture ampak “izobrazijo” trgovce (predvsem za projektiranje kuhinj in kopalnic). Kar je nesprejemljivo in meče slabo luč na vse. Zato le velja preveriti, kdo vam svetuje pri snovanju vašega doma, lokala ali frizerskega salona, saj ga ne oblikujete za eno ampak za vsaj 15-25 let. Tudi če se v vmesnem času zgodi selitev, je dobra osnova interjerja bistvena za hitrejšo in boljšo prodajo ali najem.

Svetovanje in idejni ali izvedbeni projekt notranjega oblikovanja imajo svojo ceno. Strošek projekta je glede na vložen čas in znanje ter končen rezultat minoren. Roko na srce si ne upam sešteti vseh delovnih ur, ki ji porabim za razmislek, izrise, obiske in komunikacijo ter usklajevanje. Še posebno, če te spremenim v ure avtomehanika ali bog ne daj davčnega svetovalca. Vendar je kljub temu neprecenljivo videti obraz končnih uporabnikov interierja, ko virtualno načrtovan prostor postane realen in vanj vstopi življenje.

Potek oblikovanja interierja se razlikuje od studija do studija in je odvisen od naročnika. Poleg samega načrtovanja prostora, vam bo oblikovalec znal svetovati tudi glede uporabe dobavljivih materialov, vas informiral o novostih na trgu, trendih in možnostih uporabe.

Znal bo združiti znanje arhitekta s svojim, z znanjem obrtnikov, ponudbo trga in tehnološkimi možnostmi izvedbe.

Namesto vas bo tako poskrbel za estetsko skladnost, ergonomsko funkcionalnost in izvedljivost glede na finančne ter tehnološke možnosti.

Delo oblikovalca interierja je vsekakor dinamično in sprejemljivo, ni monotono in zahteva konstantno spremljanje novosti na različnih področjih. Poleg tega je daleč od idealistične predstave marsikaterega študenta notranjega oblikovanja. Šele stik z realnostjo in prvi projekti z naročniki in celotno ekipo pokažejo celostno sliko. Prakse tako nikoli ni preveč.

– Izvede celotno dokumentacijo za projekt za pridobitev dovoljenja za gradnjo – IZP in DGD
NE (lahko sodeluje z arhitektom za pripravo najboljše kombinacije med zunanjosto in notranjostjo objekta = zmagovalna             kombinacija, ne izvaja, niti ni kompetenten za izvedbo celotnega IZP in DGD objekta)

– Izvede celotno dokumentacijo za projekt za izvedbo OBJEKTA – PZI; usklajevanje med različnimi strokami in projektanti, statika, protipožarna zaščita, itd.
NE (lahko sodeluje kot člen verige, ne izvaja niti ni kompetenten za izvedbo pa celotnega PZI projekta objekta)

– Usklajuje udeležence načrtovanja in izvajalce v fazi prenove
DA
– Izvede idejno funkcinalno zasnovo interierja (2D izris)
DA (v fazi idejnega projekta interierja, najbolje sočasno z izvedbo IZP objekta)
– Izriše izvedbene projekte interierja – PZI interierja (mizarski načrti, popis tipskega pohištva, svetil, usklajevanje med različnimi strokami, tudi izris mikrolokacij inštalacij)
DA (najbolje v sklopu oz. sočasno z izvedbo PZI objekta)

– Pripravi barvno shemo in materialnost
DA (v fazi idejnega projekta interierja)

– Izriše mikrolokacije električnih in vodovodnih inštalacij (ponavadi v sklopu PZI objekta in interierja, projektant strojnih in električnih lokacij lahko naradi načrt na podlagi načrta notranjega oblikovalca)
DA (v fazi PZI projekta interjerja)

– Pripravi načrt razsvetljave, popis in izbor svetil
DA (v fazi PZI interjerja, ponavadi ob izrisu mikrolokacij električnih inštalacij)

– Izvaja nadzor in vodi potek gradbeno obrtniških del
NE, lahko v sodelovanju z arhitektom in inžinirjem gradbeništva

– Pripravi popis notranje opreme
DA (v fazi PZI projekta interjerja)

– Pripravi popis stavbnega pohištva
odvisno od projekta, lahko v sodelovanju z arhitektom in inžinirjem gradbeništva

– Pripravi vizualizacije ambienta
DA (v fazi idejnega projekta interierja ali PZI interierja)

– Izriše mizarske načrte in druge izrisi za lokalne izvajalce (izvedba pohištva po meri)
DA (v fazi PZI interjerja)

– Izriše načrte prenove
DA (v fazi PZI projekta interjerja, glede na kompleksnost lahko kot člen verige v sodelovanju s statikom, gradbenim inžinirjem in     arhitektom)

– Izvaja svetovanje pri dopolnitvi interierja, dekoracije
DA

Sami delujemo bolj kot ne na področju individualnih objektov (stanovanja, hiše). Posledično so vprašanja oz. odgovori vezani na ta spekter.

Kmalu ne spreglejte nadaljevanja, ko se bomo dotaknili poteka celovitega projekta v našem salonu. Tako boste izvedeli kako izgleda posamezen korak pri oblikovanju interierja, kaj je 2D izris, 3D izris oz. vizualizacija. Kaj je načrt razsvetljave in tudi kje se lahko skrijejo napake in pojavijo zapleti.

Z upanjem da sem vam v osnovi odgovorila kdaj potrebujete arhitekta, kdaj notranjega oblikovalca in kdaj kombinacijo,

Gea El Habashy, oblikovalka interierja